Projekti

TurCoat

Vakuumski panel z dodatnim visoko temperaturno izolativnim, “easy to clean” premazom visoke trdnosti so zahtevane lastnosti za izdelke, ki se vse pogosteje uporabljajo na področju transporta farmacevtskih izdelkov ter prehrambene industrije, kjer se zahteva kontrolirana temperatura -  tako imenovani TCP - “Thermal Control Packaging”.

ZAKAJ je TurCoat DRUGAČEN od DRUGIH?

Vakuumska izolacija se uporablja za najzahtevnejše izdelke na tržišču, ki za svoje delovanje ne potrebujejo energije temveč uporabljajo latentno energijo materiala (PCM). Uporaba TCP izdelkov je zelo razširjena, tako od bele tehnike, transporta farmacevtskih izdelkov, organov in za ostale medicinske potrebe, za prenosne hladilne torbe, v prehrambeni industriji, gradbeništvu ipd.

Z novim kompozitom želimo izboljšati obstoječe prednosti TCP pred konkurenčnimi izdelki in jih nadgraditi z dodatnimi funkcionalnimi lastnostmi, kot so:

  • izboljšana toplotna izolativnost TCP panelov v primerjavi z obstoječimi izdelki,

  • uveden inovativen tehnološki postopek priprave izolativnega polnila,

  • odpornost na mehanske poškodbe, kar je ena od šibkih točk slabosti TCP izdelkov, kar bistveno podaljša življenjsko dobi TCP izdelka,

  • “easy to clean” površina, zaradi česar lahko TurCoat izdelke večkrat uporabimo za podobne namene,

  • možnost zaščite TCP izdelkov s TurCoat-om tudi maloštevilnih serij ter izdelkov po naročilu brez izdelave dragih orodij za preoblikovanje zaščitne plastike,

  • izboljšana tesnost izdelanega TCP termo zaboja,

  • možnost prilagoditve debelin nanosov, trdote ter elastičnosti premaza in toplotnih lastnosti.

V projektu sodelujeta partnerski podjetji:      Turna, d. o. o.

                                                                       Chemcolor Sevnica, d. o. o.

VREDNOST PROJEKTA: 994.939 EUR         DELEŽ SOFINANCIRANJA: 299.067 EUR

OBDOBJE TRAJANJA POJEKTA: julij 2020 – julij 2022

O razpisih več na povezavi: www.eu-skladi.si

Operacija se izvaja v okviru Javnega razpisa za Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2.


»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«.

plakat



EUREKA - ISOFree

IsoFree ekološka in učinkovita protikorozijska zaščita za površine podvržene ekstremnim zunanjim pogojem

"ZAKAJ RAZVIJAMO?"

Obstoječi protikorozijski premazi, ki se trenutno uporabljajo v industrijskem okolju, kjer potekajo procesi v ekstremnih klimatskih pogojih (npr. naftna industrija, ladijski transport, hladilni stolpi termoelektrarn ipd.), večinoma nimajo dolgotrajne obstojnosti ali pa so okolju in človeku nevarni.

IsoLess premaz nudi trajno protikorozijsko zaščito zaradi visoke stopnje elastičnosti in izvrstne mehanske odpornosti. Inovativna formulacija IsoLess premaza ne vključuje nevarnih prostih izocianatov, s čimer je odpravljen negativen vpliv obstoječih premazov na okolje in ljudi. IsoLess premaz bo enostaven za uporabo, kar pomeni časovno in stroškovno ugodnejšo rešitev.

"KAKO RAZVIJAMO?"

Inovativen pristop pri razvoju in formulaciji novega IsoLess premaza temelji na naših dolgoletnih izkušnjah pri razvoju in implementaciji protikorozijskih premazov. Razvoj bo temeljil na izbiri ustreznih surovin, ki bodo okolju in ljudem prijazne. Poleg klasičnega laboratorijskega testiranja bomo učinkovitost in kakovost IsoLess premaza preverjali tudi na realnih testnih poljih, s čimer bomo ciljnim končnim uporabnikom dokazali odlično razmerje med ceno in učinkovitostjo naše rešitve.

Image title



www.eu-skladi.si

»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«. 



M-ERA.NET WaBaSelCoat

M-ERA.NET WaBaSelCoat

Kratko o projektu WABASELCOAT:

Sončni absorberji, vključeni v fasadne sisteme, so postali realnost v moderni arhitekturi, čeprav še ne izpolnjujejo zahtev strank v celoti. Zato potrebujemo obarvane spektralno selektivne premazne barve. Od debeline odvisni sloji spektralno selektivnih premazov na vodni osnovi z efektom zaščite pred umazanijo so ena izmed najbolj optimalnih možnosti, saj z njimi lahko dosežemo visoko učinkovitost prevajanja sončne energije v toplotno, dolgoživost in tudi visoke estetske arhitekturne standarde. Trenutno se v praksi soočamo s tremi večjimi problemi:
-za povečanje absorbcije se uporabljajo neselktivni premazi
-premazi so narejeni iz topnih smol z visoko hlapljivostjo
-na absorbni podlagi se nabirata plast in umazanija kar zmanjšuje učinkovitost
Učinkovitost se lahko poveča z izbiro črnih ali barvnih spektralno selektivnih anorganskih kovinskih in pigmentov vključenih v vodoodporne smole z nizko toplotno emitenco katere posledica je minimalno izhlapevanje. Zaščita pred umazanijo bo vgrajena z novimi aditivi. Novi premazi bodo testirani glede na potrebe trga.
Partnerji: Skupina za materiale Odseka za kemijo materialov Kemijskega inštitutaChemcolor Sevnica d.o.o.AVENTA AS in University of Cyprus.


Image title


KoCKE


Splošni podatki o razpisu 

 Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je 6. avgusta 2010 v Uradnem listu RS (št. 64/10) objavil Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje 2010–2013. Skupna okvirna višina razpisnih sredstev je bila 2.750.000 EUR, okvirna višina zaprošenih sredstev za posamezen projekt pa je morala znašati med 100.000 in 500.000 EUR. 

 Operacijo delno financira Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada (ESS), izvaja pa se v okviru 1. razvojne prioritete (»Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«) in prednostne usmeritve 1.2 (»Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost in zaposljivost«) Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. 85 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta predstavljajo namenska sredstva EU, namenska sredstva slovenske udeležbe pa preostalih 15 %. V projektih, ki so bili na razpisu uspešni, sredstva iz naslova sofinanciranja predstavljajo različne deleže celotnih upravičenih stroškov posameznega projekta. Skladno z Uredbo (ES) št. 1083/2006 in Uredbo (ES) št. 1081/2006 bo uporabljeno tudi t. i. dopolnilno financiranje za stroške, ki spadajo v obseg pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer za nakup strojev, opreme in pohištva, če je to upravičeno in nujno potrebno za izvedbo projekta. 

Namen razpisa je bil podpreti vzpostavitev in delovanje do 10 kompetenčnih centrov za razvoj kadrov. Kompetenčni centri predstavljajo partnerstva med podjetji v okviru posamezne gospodarske panoge, ki bodo povečevala usposobljenost že zaposlenega kadra v panogi in omogočala pridobivanje novih kompetenc za večjo konkurenčnost zaposlenih, podjetij v panogi in panoge same na trgu. 

S sofinanciranjem kompetenčnih centrov za razvoj kadrov je želel naročnik razpisa zagotoviti: 

  • doseganje večje konkurenčnosti posameznih podjetij in panožnih gospodarskih dejavnosti;

  • opredelitev kompetenčnih profilov za izbrane poklice in delovna mesta v panogi oz. razvoj in usklajeno izvajanje panožnega kompetenčnega modela;

  • spodbujanje izvedbe usposabljanj, predvsem notranjih usposabljanj za pridobivanje specifičnih znanj, veščin in kompetenc zaposlenih v posamezni panožni gospodarski dejavnosti,

  • terustrezne organizacijske strukture kompetenčnih centrov za potrebe podjetij v partnerstvih na področju razvoja kadrov ter za zagotavljanje kakovostne tehnične in vsebinske izvedbe projekta.

V roku treh mesecev od sklenitve pogodbe za posamezne projekte so morali prijavitelji definirati panožne kompetenčne profile za določene poklice oz. delovna mesta, ugotoviti primanjkljaje kompetenc zaposlenih v podjetjih partnerstva glede na panožni kompetenčni profil ter izdelati načrt kadrovskega razvoja oz. usposabljanj za zmanjševanje ugotovljenih primanjkljajev kompetenc za določene poklice oziroma delovna mesta.Sama partnerstva morajo vključevati najmanj 5 mikro, malih ali srednjih podjetij, v njih pa lahko sodelujejo tudi druge osebe zasebnega prava, ne pa tudi osebe javnega prava. Posamezna podjetja lahko sodelujejo samo v enem partnerstvu. Sofinanciranje projektov se izvaja po pravilih pomoči de minimis – posamezni prejemnik pomoči tako lahko v obdobju treh let iz takšnih virov pridobi največ 200.000 EUR (oz. 100.000 v cestnoprometnem sektorju).Rok za oddajo vloge je potekel 30. septembra 2010, Sklad pa je do tedaj prejel 68 prijav, v katerih je bilo vključenih 856 podjetij in 79 drugih partnerjev. Ti so skupno zaprosili za 25.681.595 EUR. Izmed prijaviteljev je bilo izbranih 7 kompetenčnih centrov za razvoj kadrov s 100 člani (93 podjetij, 7 drugih organizacij).Vir in več informacij: Spletna stran Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije